Pravljice – tema, s katero se srečujemo na vsakodnevni ravni – predstavljajo košček v mozaiku otrokove primarne socializacije. Če se posameznik tega zaveda ali ne, pravljice so eden prvih vsemogočnih medijev, ki vplivajo na naše razumevanje družbe kot celote. V našo zavest se zasidrajo potihoma, brez kančka dvoma o njihovi nedolžnosti. V veliki večini se pojavljata  prikriti tezi o odraščanju in prehodu mlade deklice v odraslo dobo (na poti ji seveda pomaga močan moški lik, brez katerega verjetno ne bi preživela) ter delitev ženskih in moških vlog, ki so zelo jasno zarisane. Brez olepševanja, s pridihom grotesknosti, vam bom poskušala predstaviti skrite simbole v pravljicah. Da pa ostanemo ekonomični v smislu časa in prostora, seveda ne bom obnavljala že znanih zgodb, ampak jih bom le analizirala.

RDEČA KAPICA:  Danes znana otroška zgodba vsebuje skrite teme spolnega odnosa, nasilja in celo kanibalizma. Originalno pripoved Rdeča kapica je po ustnem izročilu prvi zapisal francoski pisatelj Charles Perrault. V svojem zapisu jo je poimenoval Mala rdeča jahalna kapuca in bil je prvi, ki je deklici nataknil rdeče pokrivalo, ki naj bi simboliziralo menstrualni cikel in s tem povezan vstop v puberteto. S tem prikaže Rdečo kapico kot spolno zrelo dekle, antropomorfnega volka pa kot človeka, spolnega plenilca. Nezavedni motiv večine pravljic je iniciacijski, torej notranja preobrazba protagonista/protagonistke, prestop na višjo razvojno raven, oziroma, če malo poenostavim: odraščanje in sprejemanje mladine med odrasle. Za ta namen so kmečke ženske v Franciji imele neformalni sistem starostnih razredov, ki jih je ločeval na mlajše in starejše:

  • Dekle s paketom bucik (navadno so jih nosile na rami) = nedolžnost, deviška nedotaknjenost, saj bucike kot take nimajo luknje.
  • Dekle s paketom šivank ali z rdečim plaščem = prostitutka, saj ima vbod skozi šivankino uho preprosto seksualno konotacijo. Klasičen znak prostitutke pa je bil tudi rdeči plašč.

Odločitev Rdeče kapice v zgodbi, da gre po poti šivanke, je zakrinkan sinonim za njeno pripravljenost na seksualno življenje. Nekateri mislijo, da to ni povezano samo z odraščanjem, temveč da se je celo odločila postati prostitutka.  Kasneje, v 19. stoletju, ko strah pred čarovnicami in prostitutkami uplahne, je potrebno vzpostaviti novo simetrijo. Vsaka ženska, ki se je odločila biti sama (brez moškega vodstva), se je znašla zunaj takratne družbene norme. Originalne različice Rdeče kapice so namreč opisovale žensko, ki je vpletena v čarovništvo, je promiskuitetna in si zasluži nasilno smrt. Te različice so bile krvoločne, saj je deklica v njih pila kri in jedla meso svoje babice, se odzvala povabilu volka, naj pride k njemu v posteljo itd. Prikrita morala nakazuje, da ženska potrebuje moško zaščito in vodenje, saj je brez nje zaradi greha grožnja socialnemu redu. To se kaže v lažni simetriji zgodbe: ženska brez moškega predstavlja kanibalizem, posmeh Cerkvi in zasluženo usodo – da jo volk poje. V zgodbo tako kasneje vstopi moška figura (lovec), ki deklico in babico zaščiti pred nevarnostmi.

SNEGULJČICA: Originalna zgodba se od današnje razlikuje v tem, da ni mačeha tista, ki hoče ubiti Sneguljčico, ampak njena lastna mama. Brata Grimm sta vlogo mame zamenjala z vlogo zlobne mačehe (in to ne samo v tej zgodbi), saj je bilo zanju materinstvo sveto in nista mogla sprejeti, da bi se mati tako obnašala do svojih otrok. Lik očeta pa sta pogosto spregledala, saj je bil le-ta nenehno zdoma (kot pri Sneguljčici in Pepelki) ali pa ga sploh ni (Rdeča kapica). Ker sta sama zgodaj ostala brez očeta, sta misel na pokojnega očeta želela ohraniti v idealiziranem spominu. Zanju je bil lik nedotakljiv in že misel na to, da bi v pravljicah oče napravil kakšno napako, je bila zanju nesprejemljiva.

Pri reprezentaciji Sneguljčice je pomembno predvsem to, da gre za deviško princeso, ki vstopa v odraslost. Gozd, v katerem je deklica povsem sama in prestrašena, predstavlja simbolno spremembo v njenem življenju. Sneguljčica svojo ženskost najde v vlogi gospodinje, ki jo z veseljem sprejme. Zgodba obravnava iniciacijo ženske, ki je sprejemljiva za zakon v patriarhalni družbi. V večini Grimmovih pravljic je le takšna ženska na koncu nagrajena z moškim, ki se pojavi, da zavlada in prevzame kontrolo nad njeno prihodnostjo. Tako tudi njena mati (oziroma kasneje mačeha) tekmuje z njo za naklonjenost moških, saj je v patriarhalni družbi status ženske negotov in veljalo je prepričanje, da v trenutku, ko ženska ni več lepa, ni več plodna. Prav tako je predstavljena tudi Sneguljčica – kot krhko naivno dekle, ki je zlahka pretentana in brez moških (v tem primeru palčkov) ne bi mogla preživeti.

TRNULJČICA: Izvirna zgodba temelji na temačni zgodbi iz leta 1634 imenovani Sonce, Mesec in Talia. Talia je bila princesa, ki je samo sebe spravila v globok, magičen spanec, ko se je v prst zbodla z laneno trsko. Ko ostane v komi, njen oče zapusti grad in jo pusti tam. Leta kasneje pride mimo drugi kralj in jo najde nezavestno. Kralja njen globok spanec ne zmoti in ima z njo spolni odnos. Zakaj pa ne? Čez 9 mesecev, ko je Talia še vedno v komi, rodi dvojčka (sicer nihče ne ve, kako točno naj bi se to zgodilo).  Eden od dvojčkov, medtem ko ji sesa prst, ven potegne trsko in Talia se čudežno zbudi iz spanca. Medtem kraljeva žena izve za nezakonska otroka in ju iz maščevanja ugrabi ter nese kuharju, da ju pripravi za večerjo. Želela je namreč, da kralj zaužije svoja otroka (podoben koncept kot pri Sneguljčici). Kuharjevo dobro srce pa tega ne zmore, zato ju pusti pri življenju. Ko kralj izve za kraljičine namere, jo ubije in tako postane heroj pravljice (čeprav je v resnici le posiljevalec in morilec). Za nagrado se poroči s Talio oziroma Trnuljčico in živi srečno do konca dni.

Če strnem celoto, lahko vidimo, kako se v vseh treh pravljicah prepleta miselni koncept o močnem moškem junaku, pa naj bo to princ, lovec ali kralj, brez katerega ženska ne more preživeti in je varuh socialnega reda, pasivna ženska pa le čaka, kdaj bo rešena in izpopolnjena. Pravljice do neke mere spodbujajo omejevanje družbene vloge žensk in ohranjajo privlačne fantazije, kjer pasivnost, lepota in nemoč vodijo žensko v zakon, medtem ko samozavestne in močne ženske izkusijo socialno cenzuro in so bodisi izsiljene ali ubite.

Ilustracija: Katja Korošec