Avtor: Darja Šubic

So rastline ga učile, zmaji, palčki, škratje, vile ter modrost mu podarile, ko obkrožale, ga odkrile.   Je raziskoval v gozdovih, ere čudodelnih rovih, pogovarjal s skalam Živih, pridobival je na sivih …   … Celice je alkimiral, z dlanmi, očmi masiral, v kropu kuha še v tej dobi, ob kresilni ognja gobi, kjer prisotnosti druida, v njem prebiva...

Sprehod na nebu po mehkih oblakih – izven dosega. Božanje zvezd ob mlečni cesti – oddaljena lega. Spanje na dnu oceanskih voda, plavanje po dimenzijah. Hoja po robu skalnih pečin, ples v starodavnih kotlinah.   Belo platno sameva na steni, nasproti podoba potuje. Umetnik z barvno paleto idej, v dlaneh svoj čopič pestuje. Nariše neskončno izbiro meja, horizont mavric, ki se ne...