MANIFESTACIJA UMA

Čez kakšno uro se proces metamorfoze konča in posameznik se prebudi v telesu drugega bitja. Začudeno strmi v gobo, ki mu je povzročila to hipnotično stanje. Obdajajoče oblike se pretakajo in kmalu ne zna več razločiti sebe od okolice. Zdaj je eno z vsem obstojem. Pred njim se pojavijo okna, ki vabijo na pustolovsko raziskovanje paralelnih realnosti. Občutek za čas izgine … postane nepomemben. Mogočno drevo, ki predstavlja čarobnost in živost narave, pritegne njegovo pozornost. Med lubjem kmalu opazi človeški obraz in spozna, da v tej neverjetni pokrajini ni več razlik med naravo in človekom. Če bi narava izginila, bi izginil tudi on. Brez veje za podporo bi zgrmel globoko v brezno brezčutnosti.

RAZODETJE UMA

Posameznik se znajde v srcu kognitivne svežine. Kocine se naježijo in električni impulz poboža možgansko skorjo. Stik z realnostjo se počasi prekinja; kmalu začne gledati s tretjim očesom – očesom spiritualnega razsvetljenja, višjega zavedanja, intuicije. Skozi proces razslojevanja osebnosti doseže trenutek skromnega bistva. Zavlada globoka tišina in misli zapustijo notranji oder. Zdaj je samo še bit. Bitje srca. Razgaljen obstoj. Ego se razblini in oseba izkusi kognitivno reinkarnacijo. Osvobojen um nima več ovir in vstopi v večno stanje kreativne igre, kjer sam postane kreator tega neomejenega vesolja.